Zmaga Ma Ying-jeouja na sobotnih predsedniških volitvah na Tajvanu pomeni veliko olajšanje za Kitajsko in ZDA, ocenjujejo politični analitiki. Ti sicer menijo, da čaka Maja naporen drugi mandat, med katerim bo moral najti ravnotežje med pričakovanji Pekinga in strahovi Tajvancev pred preveliko odvisnostjo od velike sosede.
Ma Ying-jeou je na sobotnih volitvah prejel 51,6 odstotka glasov, njegova tekmica iz opozicijske Demokratske napredne stranke (DPP) Tsai Ing-wen pa 45,6 odstotka. Tretji kandidat, vodja majhne opozicijske Stranke za ljudi Soong Chu-yu je zbral manj kot tri odstotke podpore. Volilna udeležba je bila 74,4 odstotka.
Poleg tega je Majeva Nacionalistična stranka (Kuomintang) na parlamentarnih volitvah osvojila 64 sedežev v 113-članskem zakonodajnem yuanu. DPP si je zagotovila 40 sedežev, Tajvanska solidarnostna unija in Stranka za ljudi po tri, Nestrankarska solidarnostna unija pa dva.
Ob Majevi presenetljivo gladki zmagi so iz Pekinga in Washingtona prišli izrazi upanja v nadaljevanje pozitivnega razvoja odnosov v Tajvanski ožini. Kitajski državni mediji so poudarili, da Majeva zmaga "odpira nove priložnosti za miren razvoj" odnosov, medtem ko je Bela hiša pozvala Kitajsko in Tajvan, naj nadaljujeta svoje "impresivne napore" za izgradnjo odnosov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ma je s svojo politiko do Kitajske v preteklem mandatu dosegel, da je strateško izjemno pomembno območje Tajvanske ožine postalo bolj stabilno kot kadarkoli v preteklih šestih desetletjih. Njegova tekmica Tsai Ing-wen je po drugi strani povzročala zaskrbljenost z izjavami, da ne priznava dogovora iz leta 1994, s katerim je Tajvan pristal na politiko "ene Kitajske".
"To je najboljši možen scenarij za odnose v ožini," izid volitev ocenjuje strokovnjak za mednarodne odnose Chu Shulong z univerze Tsinghua. "Majeva zmaga bo zagotovila, da se bosta stabilnost in miren razvoj med stranema iz preteklih štirih let nadaljevala," dodaja po navedbah AFP.
Med Majevim prvim mandatom so odnosi med Kitajsko in Tajvanom doživeli največjo otoplitev, odkar sta se strani razšli po koncu državljanske vojne leta 1949. Za njegov največji uspeh velja prostotrgovinski sporazum s Kitajsko iz leta 2010.
Na drugih področjih je bil Ma bolj previden, pri čemer je tajvanski javnosti ves čas zagotavljal, da je njegova prednostna naloga suverenost otoka. Volivci so v soboto ta njegov pristop nagradili. "Ma nima mandata, da bi se stvari lotil hitreje kot doslej. Postopen pristop z utrjevanjem avtonomije Tajvana je priljubljen," meni strokovnjak za Tajvan z univerze Južna Kalifornija Calyton Dube.
Vprašanje je, ali je Kitajska zadovoljna s to hitrostjo razvoja odnosov ali si morda želi premik z gospodarskih vprašanj na bolj občutljiva politična, kot je na primer mirovni sporazum, s katerim bi se uradno končala državljanska vojna.
Ma je v nedeljo dejal, da se zaveda, da ga čaka naporno iskanje ravnotežja med otoplitvijo odnosov s Kitajsko in zaskrbljenostjo Tajvancev glede hitrosti zbliževanja.
Prihodnji meseci bodo ključni, saj na Kitajskem poteka kompleksen proces menjave oblasti, ocenjuje politični analitik z univerze Chengchi Joseph Wu. "Pred odhodom kitajskega predsednika Hu Jintaa v oktobru bodo pritiski veliki, saj želi Hu poskrbeti za zapuščino svojih dosežkov v politiki do Tajvana," dodaja.
Kitajska in Tajvan bosta verjetno še naprej krepila odnose na področju gospodarstva, bosta pa izredno previdna pri ukrepih, ki bi si jih tajvanska javnost lahko razlagala kot korake v smeri združitve. "Kitajska si ne dela utvar, kako daleč gre lahko Ma," pravi politični analitik George Tsai. "Dokler mu bo uspelo ustvarjati nepovraten tok stabilnih odnosov, bo to dovolj dobro za vse," še meni po poročanju AFP.
